Naši Peruanci so se nam znova javili. Čestitamo za vse dosežke in srečno še naprej!

---

Napi sporoča:

Še eno javljanje iz Peruja. Odkar se nismo slišali, se je kar nekaj zgodilo. Po osvojitvi Ishince smo si privoščili tudi Banovce. No tukaj se jim reče Monterey. Tam smo se namreč kopali v prijetno topli vodici.
Smo pa seveda tudi delali. Za tri dni smo se odpravili v dolino LLanganuco, kjer smo na Sebolla Pampi najeli osle in se peš odpravili do koče pod Piscom. Tam smo prespali, drugo jutro pa vsi razen Toneta, imel je angino, naskočili Pisco. Od treh ponoči do šestih, ko se je naredil dan, smo se prebijali čez razbito moreno in ledeniški graben in končno prispeli do ledenika. Potem pa sama uživancija, če odmislimo pomanjkanje kisika. Ta je ponovno meni delal največ problemov. A smo danes pravilno ukrepali. Smo se navezali, vodil nas je Branko K. in tako ni bilo pobegov. V prekrasnem vremenu smo si točno opoldne prigarali vrh Pisca (5780m). Seveda nas je čakal še dolg sestop in zvecer ob petih smo bili ponovno na koči. Naslednji dan smo sestopili v dolino in ponovno končali v Huarazu. Nekam bi še bilo treba iti. Imamo še deset dni. Pa ne predaleč, pa ne za predolgo! Najdem vrh blizu Huaraza, eno uro vožnje iz mesta. Valluranaju se mu reče, 5600 m visok. A treba bo iti še tri ure do tabora na moreni, spati zunaj ali bivakirat ali v šotorih. Bom vam povedal ko se vrnemo.

Spodaj pa si lahko pogledate še nekaj utrinkov.