Ampak preden pridemo do tega odkritja, naj vas najprej popeljemo skozi našo dvodnevno učno avanturo na Vršiču.

 

Sprva smo se z AO Vertikala, družno zbrali, na 4. ovinku vršiča, kjer se nahaja Mihov dom. Majhna lesena koča s še manjšim parkiriščem.

 

Po večkratnem reševanju parkirne politike, smo se uspeli prikobacati na parkirišče Vršiča, kjer smo uradno začeli našo učno turo.

 

Najprej smo kot muteci izkopavali sneg. No vsaj tisti, ki niso preverili globine, preden so se lotili prereza in testa snežne odeje.

 

Nato smo v navezah, s skrbnim varovanjem, osvojili Vršič. Naši tovariši iz LJ, so se izkazali v hitrem premagovanju Vertikale. Mi pa smo bili TAM, ko je nam pasalo, upoštevajoč, da je dober alpinist, star alpinist.

 

Potem smo up-zajlali z Vršiča samo zato, da smo lahko spet gor hodili in zaključili dan z mokrimi gatami, ker smo na hitro zvadili še ustavljanje s cepinom.

 

Končno koča. Peč na drve in vrhunski pasulj s prekajenim mesom. Kmalu zatem, je tiha voda začela glodat brege, ko je Alen v roke vzel kitaro in je na mizi pristala pesmarica imenovana Pobrij se. Od tu naprej pa; kaj bi vam sploh razlagali, kaj pa niste prišli poleg.

 

Sledilo je spanje pod taktirko smrčalnega orkestra Vertikala TAM z aromaterapijo fižolovih zrn. Dobro da smo v naši sobi imeli odprto okno in solista.

 

Naslednji dan smo bili nagrajeni z našo prvo odpravo, na vrh male in velike Mojstrovke. Vroče je blo za po*izdit. Pa vendar neizmerno lepo, brez oblačka.