Na odseku smo se odločili, da izvedemo ledeniški tečaj in pristop na Johannisberg v naši severni sosedi, Avstriji.

---

Tokrat smo za prevoz izbrali lastna prevozna sredstva, in sicer so nas s kombiji na izlet popeljali Samo Žnidaršič, Blaž Navršnik, Ivan Pešl in Matej Balažic. Dvojica iz Šentjurskega odseka se je peljala z lastnim avtomobilom, saj sta se morala še isti dan vrniti domov. Izleta se je udeležilo 25 udeležencev, skupaj s petimi gostujočimi člani drugih alpinističnih odsekov.

Glavnina nas je štartala ob 3:00 zjutraj izpred Rutarja v Mariboru. Matejeva ekipa je odšla iz Ljubljane. Na izhodišču Kaiser Franz Josef Höhe, kamor smo prispeli ob 7. uri, nas je pričakal lep sončen dan. Od tam smo se po turistični poti odpravili proti Oberwalderhütte. Ker pot še ni urejena za turiste, so bili tuneli zaprti. Prva dva tunela sta sicer imele odprte linice skozi katere se je bilo potrebno zmuzniti. Tisti s turnimi smučmi so si morali sneti nahrbtnike in jih potisniti skozi lino. Štiri tunele ob poti pa smo morali zaobiti. Naslednji dan smo izvedeli, da obstaja še ena pot spodaj ob ledeniku, vendar bi za to morali premagati dodatnih 600 višinskih metrov. Na naši levi smo lahko občudovali Grossglockner, pod njim se je razprostirala klavrna podoba ledenika Pasterce, ki je le še senca tistega, kar je včasih bil. Te kar stisne pri srcu.

Pot se nato čez snežišče nadaljuje proti strmemu širokemu pobočju na vrhu katerega je moč videti kočo. Tisti s smučmi so morali iti do koče po zasneženem pobočju približno 300 m desno od koče, tisti ki smo bili peš pa po kar strmem skalnatem pobočju cca. 50 m levo od koče.

Ko smo prispeli do koče, smo se malo aklimatizirali, popili kavico ali čaj ter se nato pripravili za ledeniški tečaj, katerega smo izvedli nedaleč vstran od koče, saj so opasti ponudile odlično nadomestilo za ledeniško razpoko. Najprej sta nam inštruktorja Marjan Kozole in Matej Balažic prikazala tehniko gibanja naveze ter različne načine reševanje padlega iz ledeniške razpoke. Načelnik Sandi je prvi odletel čez rob (hi hi hi). Nato smo še ostali praktično ponovili prikazano in nekateri obnovili, drugi pridobili potrebno znanje gibanja ledeniške naveze. Vreme je bilo čudovito in Johannisberg ter Veliki Klek sta s svojo fotogeničnostjo kar vabila k fotografiranju.

Ivan Pešl je s svojim sotrpinom za odpravo v Peru iz Šentjurskega alpinističnega kluba povzpel na sosednji hrib za boljšo aklimatizacijo. Po tečaju smo se zbrali v jedilnici koče, kjer smo nekaj popili, poklepetali, se pošalili, nekateri osvajali simpatični ženski del hišnega osebja ter se po večerji - eni prej drugi kasneje – odpravili spat. Noč je bila relativno topla in meglena in ker smo se zbudili tudi v takšno jutro, je strokovni svet sklenil da gremo domov.

Vsi smo se vrnili po enaki poti po kateri so prišli turni smučarji. Sestop ni bil prijeten, ker smo se morali orientirati v megli, sam sem skoraj končal v krajni zevi, ker je bil sneg zaradi toplega vremena mehak in vdirajoč.

K sreči smo se vsi vrnili domov živi in zdravi in tako se je tura uspešno zaključila.

Zapisal: Dalibor Žulj

Foto: Grega Urbančič